z

Nekega dne je živel majhen otrok, srečen, vesel in zaljubljen v življenje. Nato so ga začeli učiti, da na svetu pravzaprav ni kaj dosti razlogov za veselje … A otrok je v svojem srcu ostal otrok. Čeprav je odrasel v odraslega človeka, nekako ni pozabil na svoje otroške sanje, na svoj otroški, zvedav, igriv in lahkoten pogled na svet. V življenju je sicer doživel nekaj razočaranj, a ga je želja po tem, da bi znova čutil to, kar je čutil kot otrok, gnala naprej … dokler ni prišel do točke, ko skoraj nič, kar so ga naučili odrasli, ni bilo več smiselno.

Ni mu preostalo drugega, kot da znova prisluhne sebi, temu veselemu, nedolžnemu, lahkotnemu otroku v sebi. Po dolgem času je v ogledalu znova opazil iskre v svojih očeh in na obraz se mu je znova vedno pogosteje prikradel nasmeh… Začel se je vračati k tem občutkom in v življenju delati ter razmišljati tako, da mu je bilo lepo. Nehal je opravičevati in zagovarjati svojo srečo … in zdaj živi … v svojem srcu. Uči ne da bi učil. Živi kot da je danes prvi dan življenja. Veseli se nad majhnimi stvarmi in vsem dobro želi. Številni ugibajo, od kod njegova sreča. Če ga vprašajo, jim pove. Če njegovo srečo obsojajo, jih razume. Če so tudi sami srečni, se ponavadi skupaj veselijo. A nikoli in nikdar svoje sreče ne opravičuje. Ker preprosto je… 

Spontana zgodbica za lahko noč,

tvoj vesoljni menedžer

 

*Če ti je to sporočilo všeč in si tudi ti želiš prejemati sporočila vesoljnega menedžerja Srečka Turboviča, se naroči nanje na www.ashvata.si.
Pozor: v primeru stranskega učinka teh sporočil, se pomešaj med ljudi, da se Srečka Turboviča v tebi nalezejo tudi drugi! ?

Deli na:
Facebooktwittergoogle_pluslinkedinmail

No Comment

Comments are closed.