Sporočilo igrišča zavesti

Ta teden mi je nekdo postavil vprašanje, čudovito vprašanje, ki si zasluži pozornost, saj se mnogi sprašujejo podobno. In tako je nastal novi članek, ali nova »potička« na igrišču zavesti. Prijetno zobanje vrstic vam želim!

V: »Zakon privlačnosti pravi, da si je potrebno nekaj najprej želeti oz. močno želeti in na drugi strani ustvariti pričakovanje, vmes pa vse misli in energijo (brez forsiranja) usmeriti v želeni cilj. Vse OK, ampak moja praksa govori čisto drugače.

Naj bo to poslovno ali osebno, kadarkoli sem nekaj želela, pričakovala ali planirala, se je sesulo. Niti, ko gledam zdaj z oddaljene perspektive, ni bilo v meni nekega tihega pričakovanja, strahov ali dvomov oz. tistih okoliščin, ki bi v mislih odganjale želeno. Obratno pa, kadar nisem imela nobenih želja in pričakovanj, so se stvari začele odvijati. Brez pretiravanja lahko rečem, da se je večina mojih najlepših trenutkov in stvari zgodila čisto “slučajno” in spontano.

Zakaj se mi vedno poruši to, kar si zares močno želim?«

O: Zakon privlačnosti pravi, da enako privlači enako. Kako se človek vibracijsko uskladi z želenim, ni pomembno. Pomembna je naša notranja harmonija na poti do želenega, ali dopuščanje sebi, da smo uglašeni z Večjim, Najlepšim delom nas. Kajti ko smo uglašeni s tem, smo uglašeni z želenim. To pa je tesno povezano z našimi mislimi, zato se nekatere neželene stvari ljudem ponavljajo, saj svojih miselnih navad ali prepričanj preprosto ne spremenijo.

Praksa gre lahko le na prvi pogled mimo Zakona privlačnosti. Nič na tem svetu ne more priti v naše življenje, če tega nismo k sebi miselno povabili. A mnogi miselno povabilo razumejo dokaj ozko. Da bi to razložili, moramo izpostaviti glavno lastnost tega Vesolja – njegovo neskončno, dobrohotno inteligenco.

Tako kot v neskončno inteligentnem Vesolju nič ni prepuščeno naključju, tudi nobena vibracija in želja ne uide Vesoljnemu Menedžerju vibracij, ki danes slovi po imenu Zakon privlačnosti.

Kdor meni, da Zakon privlačnosti ne deluje, ponavadi privlači somišljenike in več dokazov, da ima prav. In obratno. Kdor želeno uresniči tako, da se vibracijsko uskladi z želenim, privlači tiste z enakimi izkušnjami, ali tiste, ki si takšnih izkušenj želijo. Oba imata prav. In zakaj ne bi imela prav? Tako sta svobodna, da si lahko mislita, kar hočeta, poleg tega pa ju to osrečuje.

Zakon privlačnosti vibracije združuje ljubeče in brezpogojno, ne glede na spol, raso, vero, poklic in prepričanje. To je Vesolje neskončnih možnosti in njegova – in naša – lepota je v tem, da smo sposobni možnosti zožati (ali se osredotočiti) na tisto, ki si jo najbolj želimo. Zožamo pa jih z odločitvijo. Z odločitvijo čutiti lepoto, radost, igrivost želenega: biti na isti valovni dolžini ali notranje usklajeni z želenim. Ali z drugimi besedami, dopuščati si že zdaj čutiti srečo in ljubezen, ki jo želimo, saj ni odvisna od uresničitve želje. Uresničitev želje pa JE odvisna od tega, kaj čutimo in delamo v zvezi z njo, …zato si vse, kar si želimo, želi tudi nas. Ko smo sproščeni, srečni ali se počutimo dobro, smo privlačni vsemu, kar si želimo. Sijemo kot sonce sredi neba, kar tako, ker je življenje lepo! Torej je naša sposobnost uživati življenje še pred uresničitvijo želje tista, zaradi katere lahko na željo tudi pozabimo in zgodi se. Zakon privlačnosti ne dela razlik med majhnimi in velikimi željami. Želja je želja. Le združuje enake vibracije, zato je ključna naša notranja harmonija na poti do želenega.

Ko pozabimo na želeno, ponavadi popusti tudi miselni upor. Če ne moremo pozabiti na želeno, ker je del našega vsakdanjika, pa je dovolj, da vzgajamo prijetne občutke o želenem in delamo to, kar čutimo, da je najbolje – ali to, kar nas prijetno vznemirja, ustvarja metuljčke v trebuhu, nekaj, kar nismo še nikoli storili, … preprosto zato, ker je prijetno in sila zabavno!

Vibracija, ki je naša naravna vibracija, ki vsebuje vse, ob čemer poskoči naše srce, in je vibracija, zaradi katere smo želenemu privlačni, je … ljubezen. Tako močni, pozitivni energiji – s tem pa vsemu, kar si želi – se postopoma odpre in jo širi vsakdo, ki se odloči dan za dnem čutiti ljubezen. Če vam ne uspe čutiti ljubezni takrat, ko bi jo radi, si lahko rečete: »Hočem čutiti ljubezen.« Dovolj pa je že, da veste, da je vsaka vaša odločitev počutiti se prijetno v telesu enaka vibraciji ljubezni do čutenja Večjega, Najlepšega dela vas.

Pri zavestnem ustvarjanju preprosto ne moremo mimo tega dela nas … ali neskončne inteligence Vesolja, ki z nami komunicira skozi naša čustva in občutke. Ti so naše najdragocenejše orodje, s katerim lahko iz niča zgradimo vse, kar si želimo. Da bi bili v stiku z nečim tako inteligentnim v nas, pa ne potrebujemo nič drugega, kot je sposobnost ločiti prijeten občutek od neprijetnega – ter ohranjati prijetnega – s katero se rodi vsakdo.

To je inteligenca, zaradi katere nam ni treba skrbeti za podzavestne vzorce. To je inteligenca, ki vsakogar od nas pozna od znotraj navzven in nas vodi po idealni poti (mnogi se tega zavejo šele po nekaj letih). Pozna vsako našo največjo in najmanjšo željo, poganja naše telo, se nahaja v nas in v vsem okoli nas, ter vse ureja z lahkoto in hitro, saj ne čas, ne razdalja, ne količina, … nič zanjo ni ovira. To je velika stvar. Če lahko začutite pravkar povedano, boste razumeli zakaj so vaši občutki – vaše notranje vodstvo – vaš največji zaklad…

Človek s fizičnimi možgani preprosto ne more vedeti vsega, kar ve neskončna, ljubeča in dobrohotna inteligenca v njem. Ve pa vse, kar mora vedeti v tem trenutku, ko prisluhne svojemu občutku in se po njem ravna. V tem je lahkotnost življenja. Kar hočemo vedeti, se razkrije. Obenem pa to pomeni, da smo tu zato, da uživamo in ljubimo življenje, da ustvarjamo in rastemo, da se igramo na igrišču zavesti, … urejanje okoliščin in uresničitev želenega pa prepustimo sili, ki deluje skozi nas in vse okoli nas.

Človeku se njegova pot včasih ne zdi najbolj logična. A logika dobrohotne inteligence Vesolja je drugačna. In ko ji začnemo zaupati ter se pridružimo njenemu prijetnemu pogledu, zaživimo v novi dimenziji. In vse, kar si želimo, dere k nam. Na svet gledamo z vedno širše perspektive, zato popolnost življenja lahko čutimo in vidimo že zdaj, ali hitro, ne šele čez nekaj let, ko se ozremo nazaj.

S širše perspektive nam to, kar miselno povabimo v naše življenje torej vedno prinaša še večjo srečo, še več ljubezni. Zato je iskanje in ohranjanje prijetnih misli tako pomembno, saj nam pomaga sprejemati vedno več ljubezni – to čisto pozitivno energijo – oziroma Sebe. Ljudje, okoliščine in situacije pa so del te dobrohotnosti, saj nam pomagajo postati to, kar si želimo biti in delati to, kar si želimo delati. S širše perspektive se torej Zakon privlačnosti odziva na to, kar vibracijsko že smo, zato so vsi dogodki in ljudje na poti del naše rasti, sicer jih ne bi srečali.

Edini razlog, da se včasih to zdi nesmiselno, je, da stvar opazujemo ozko. Tako kot sestavljanko lažje sestavimo, ko jo večkrat pogledamo od daleč, nato pa vstavimo manjkajoče koščke, tudi s širšega pogleda lažje sestavljamo sestavljanko našega življenja in vstavljamo koščke, ki se nam kažejo sproti.

Če se nekaj ne zgodi točno tako, kot smo želeli ali pričakovali, lahko z upoštevanjem tega širšega pogleda rečemo, da je to zato, ker ima Vesolje za nas nekaj še boljšega!

Tudi ko se nam zdi, da nimamo želja, Vesolje vsak trenutek beleži naše najbolj subtilne želje, jih vibracijsko takoj uresniči, ter okoliščine uredi tako, da nas pripeljejo do novega, srečnega trenutka. Zato je dovolj, da kot fizično bitje delamo to, kar nam pravi srce in gremo tja, kamor nas potegne, … da gremo s tokom. Z njim pa gremo gladko, ko se počutimo dobro, zato lepoto trenutka in nenadoma uresničeno željo z lahkoto pripišemo spontanosti, ki je stanje brez upora.

To stanje je človekovo naravno stanje in v njem se zdi, da smo del popolnosti. To je popolna vibracijska drža, pretočnost s tem, kar smo, … s katero dopuščamo želenemu, da se zliva z našo resničnostjo. Naše glavno delo je torej dopuščanje, ne skrb za Zakon privlačnosti. Tudi če pozabite nanj, bo svoje delo še vedno opravljal popolno.

Ko se človek zavestno sreča z Zakonom privlačnosti in dopuščanjem, ponavadi začne bolj pozorno spremljati svoje misli, občutke in to, kar se mu v življenju dogaja. Zgodi pa se še nekaj. Ko uresniči eno stvar in drugo, pa tretjo in tako naprej … ugotovi, da je sreča v sočnih trenutkih na poti do naslednje stvari. Spozna, da Zakon privlačnosti ni zgolj mehanizem, ki združuje enake vibracije in uresničuje želje – temveč izraz žive, ljubeče in mogočne sile. Sile, ki jo sprošča z dopuščanjem, … ki jo zanima sreča slehernega bitja, … zato je brezpogojna. Kajti naša sreča je njena sreča, saj od nje nikoli nismo ločeni.

In tako se del ljubeče, mogočne inteligence – ali odgovor – nahaja tudi v vsakem vprašanju. Ko človek postaja vedno bolj zavesten, se vedno večkrat ujame pri trditvi, ki razkrije neko njegovo notranje prepričanje. Nanj ga opozori zveneča beseda, kot je »nikoli« ali »vedno« in druge ključne besede. Če se na primer ujame pri misli »Stvari se vedno nekako uredijo«, po prijetnem občutku ve, da mu to prepričanje koristi.

Zato tudi vprašanje »Zakaj se mi vedno poruši to, kar si zares močno želim?« ali »Zakaj se mi vedno podre potička, ki jo zares močno želim?« s sabo prinaša odgovor: zaradi prepričanja »Vedno se mi poruši to, kar si zares močno želim,« ki je misel, katero ste med igro, v nekem kotičku igrišča zavesti, začeli potrjevati. Edini razlog, da se neka »potička« sploh poruši, je, da ima Vesolje že pripravljen boljši »model za potičko,« ki jo želite. To je globoka resnica, ki vam jo pomaga spoznati živa, ljubeča in mogočna sila, ki diha in utripa v vsem.

Resnica, da je neprijetno prepričanje daleč od resnice. Da resnica ne bi ostala teorija, pa si jo je treba pustiti občutiti.

Zaupajte… in se igrajte.