Od neproduktivnega do produktivnega truda

Tokrat si preberite odgovor na vprašanje nekoga, ki meni, da Abraham-Hicksovi odgovori ne ponujajo rešitve. Prijetno branje vam želim!

***

V: »Odgovori Abraham-Hicksa so vedno enaki in ne ponujajo rešitve kajti izvirajo iz vprašanj, kakor problem ne more biti rešen iz pozicije, iz katere je nastal. Vprašanja, ki jih zastavljajo ljudje Abrahamu so vedno skoraj enaka, le uporabljene so druge besede. Razlike so zelo majhne in zdi se, da bi lahko vprašanja in odgovore lahko označil z nekaj kategorijami, ki se vedno ponavljajo. Prav tako se zdi, da Abraham vedno odgovorijo enako ne glede na vprašanje. Zanima me, kdaj bomo ljudje končno dojeli in nehali spraševati ter se ubadati sami s sabo. Kdaj bomo ozavestili, da je odgovor nasprotni pol vprašanja in ju skupaj nosimo v sebi. Kdaj bo védenje na taki vibracijski ravni, da bo zmanjkalo vprašanj? Ali so Abraham samo posledica trenutnega stanja zavesti slušateljev ter tako odgovarjajo le na vprašanja, ki izhajajo iz slabih vibracij? Kajti neko vedenje kot vrhunska vibracija ne more povzročiti vprašanja. Vprašanje je kot problem in ima isti izvor. Kdaj bomo to dojeli?«

O: Iz vaših trditev je čutiti, da se trudite uresničiti nekaj želenega, a še ne vidite rezultatov. Zelo vesela sem, da ste nam ponudili svoj kritični pogled na Abraham-Hicksa, saj je končno napočil čas, da spregovorimo o trudu, ki v mnogih zavestnih ustvarjalcih vzbuja neprijetna občutja ali upor. Toda ni treba, da je tako. Poglejmo, zakaj.

Ker ima vse, kar obstaja, pozitivno in negativno plat, kot pravijo tudi Abraham, ima pozitivno plat tudi naš trud. Pozitivna plat česarkoli vzbuja prijetna občutja, in ko jo najdete v trudu, ki ga vlagate v svoje sanje, vas trud poživlja, navdihuje, navdušuje, vam daje zanos, energijo in občutek, da uporabljate vse svoje zmožnosti, izkušnje in modrost. Daje vam samozavest in lahko se počutite tako dobro, da vam postane vseeno ali bo želeno prišlo ali ne. Seveda vedno pride. »Tak je Zakon«, vam zagotavljam skupaj z Abrahamom. Pozitivna plat truda nam torej daje energijo, medtem ko nas negativna plat izčrpava. To je pomembna razlika. Pozitivna plat truda je strastna osredotočenost ali občutek, da vas ne morejo ustaviti niti divji konji! To je miselna drža Najboljšega in Najlepšega v vas, ki se za vas vedno lahkotno in strastno osredotoča na želeno. Lahkotnost in strast… vidite to produktivnost? Je kot silni tok mogočne reke.

Vsako vprašanje izvira iz želje razumeti to, kar v resnici smo, zato iščemo odgovore, da bi se s tem uskladili – da bi čutili to, kar smo. V mnogih primerih človek prvič pogleda vase ter stopi v nežen, krhek stik z Najboljšim in Najlepšim v sebi, ko se sredi situacije, iz katere ne vidi izhoda, vpraša: »Zakaj? Zakaj se mi to dogaja?«

To vprašanje je pogosto znanilec velike spremembe, ki je lahko zelo pozitivna, ko se človek kljub odsotnosti želenega odloči verjeti vase (še ena priložnost najti pozitivno plat). Vera vase človeka pomiri, mu daje upanje in energijo za spremembo. Nanjo se nasloni kot na nevidni steber moči ter prvič zavestno zaupa najprijetnejši (za)misli. In bolj ko se je drži, bolj se zliva z Najboljšim in Najlepšim v sebi, dokler sam ne postane… vidni steber moči.

Globoko v sebi namreč vemo, kdo v resnici smo. A to, kar smo, ni ves čas enako, temveč se spreminja iz dneva v dan, se dopolnjuje in raste v neskončnost. To, kar zagotavlja našo rast, pa so nasprotja, zaradi katerih je tok vprašanj in odgovorov neskončen. In kot pravi priljubljeni Gandalf, lik iz Gospodarja prstanov, vsega ne ve niti največji modrec. To pa zato, ker je osredotočen v fizični svet, kjer bi zavestna vsevednost takorekoč pokvarila prijetna presenečenja… Vesolje v nas in okoli nas namreč misli na vse, sicer ne bi mogli govoriti o njegovi neskončni inteligenci. Skrbi za to, da ob pravem času izvemo in dobimo vse, kar potrebujemo. Medtem pa, če mu le dovolimo, v nas vsako jutro zaneti otroško veselje v pričakovanju novega dne. Človek lahko ve veliko vnaprej, še posebej, ko zna brati vibracije. Pa mislite, da bi zamenjal zavestno vsevednost z otroškim pričakovanjem darila novega dne?

Nič ni tako prijetno vznemirljivo, navdihujoče in navdušujoče, kot uresničevanje najglobljih želja in sanj, kot razvijanje rdeče preproge življenja pred nami vsak trenutek in dan. In ko vemo, zakaj delamo to, kar delamo – ko najdemo pozitivno plat truda – hvaležni preteklim in sedanjim izzivom končno uporabljamo vse svoje izkušnje in vso svojo modrost. In ko se vse naše izkušnje in vsa naša modrost strastno zlivajo v en sam cilj, čutimo, da zares živimo!

Abraham-Hicks nas spominjajo na to tekočo radost in ljubezen, katera v resnici smo. Spominjajo nas na mojstra v sebi in ga imenujejo »Notranje Bitje« ali »Izvor«. Spominjajo nas na Najboljše in Najlepše v nas: vir najboljših odgovorov, čiste pozitivne energije, najboljših predlogov, zamisli in rešitev. Spominjajo nas na to, kar globoko v sebi odlično razumemo: na odnos med mislimi, občutki in tem, kar ustvarjamo trenutno.

Ne učijo nas zavestno ustvarjati »po Abrahamu« ali nekem drugem učitelju, temveč vedno in le po svojem občutku: učijo nas prisluhniti šepetu neskončno ljubečega, modrega učitelja v nas, ki ga ne more nadomestiti nihče… Ker pa je takšen pristop obraten od pristopa, ki ga sčasoma privzamejo mnogi, ki pozabijo na notranjo, neskončno inteligenco, je razumljivo, da sprva ali včasih podvomijo vanjo. A če si vzamejo čas in odgovorijo na vprašanje: »Kako razmišlja in se obnaša Najboljši, Najlepši del mene?« takoj lažje najdejo pozitivno plat česarkoli ter se v mislih in v srcu združijo z Najvišjo vizijo Sebe.

Tolikšno ljubezen in razumevanje, kot ga premore ta, vsemogočni del nas, ki se vsako n-tinko sekunde sporazumeva z nami skozi naša čustva in občutke, – pa tudi skozi Abrahama ter druge ljudi, ki so se naučili biti eno z Najboljšim v sebi, – lahko čedalje bolj čutimo in se je spominjamo. In sicer zato, ker na eno in isto vprašanje odgovori s podobnimi besedami, primeri in izkušnjami tolikokrat, kolikor jih potrebujemo, da bi se končno videli skozi njegove oči…

Temu delu vas ste preprosto najveličastnejši izraz edinstvene oblike življenja, skozi katero se izraža to, kar v resnici ste, in skozi katero se nasmiha, objema, navdihuje, spodbuja in ljubi druge.

Nikoli se ne vsiljuje, le brezpogojno daje, odgovarja na naša vprašanja, nas spodbuja na tisoč in en način, pove eno in isto stvar z največjim veseljem ter nam zaupa, da ga bomo slišali. In ko ga ne slišimo dalj časa, življenje samo poskrbi, da resnica zadoni v vsej svoji veličastnosti. Preprosto treba se je sprejeti kot veličastno bitje, ki je sposobno ustvariti to, kar si najbolj želi, če želimo z vsem srcem, telesom in dušo biti srečni. Preprosto treba je vnaprej počutiti se in obnašati se, kot oseba, katera smo v želeni resničnosti.

In ko iščemo razloge za neuspeh v svetu ali pri drugih, ne koristimo ne sebi ne drugim. A brez skrbi. Ljubezen v nas, ki se ne poteguje za zmago, na koncu dneva vedno zmaga in zbudimo se v dan novih priložnosti. Kako naj se človek sicer nauči videti ta del sebe, če ne ravno v ogledalu brezpogojne ljubezni? Brezpogojne ljubezni, »vrhunske vibracije«, ki v nas sproža vprašanja in misli ter daje odgovore, da bi nas z najmanjšim možnim uporom stisnila k sebi v naročje.

Še tako dobrega nasveta ali odgovora pa človek ne zaznava, ko pred tistim, ki mu daje odgovor, stoji prepričan, da mu ne ponuja rešitve. Vibracijsko nemogoče je čutiti ljubezen, ko si je ne dovolimo občutiti, ali razumeti odgovor, ko ne verjamemo, da nam lahko pomaga. Vibracijsko nemogoče je videti dobro v nasprotjih in uskladiti se z želenim, dokler ne vidimo z očmi tega, kar resnično smo.

To je razlog, da Abraham poudarjajo, naj bomo najprej »v Vrtincu« oziroma dobre volje ter šele nato ustvarjamo zavestno. Neumnih vprašanj ni, odgovor pa se nam zdi »neuporaben« le, ko smo na drugačni vibracijski frekvenci. In obratno, najbolj uporaben odgovor je tisti, ki je na enaki vibracijski frekvenci kot smo mi.

Zato na primer besede »vse bo v redu« nekoga potolažijo, medtem ko drugega razdražijo. Ali pa jih kasneje, ko se osebno razvije, razume drugače.

Vsak odgovor ima toliko pomenov, kolikor ljudem je namenjen. Od tistega, ki nudi odgovor, pa lahko dobimo le toliko, kolikor smo v tem trenutku sposobni zaznati ali razumeti. Zato nekateri kritizirajo Abrahama, drugi pa ga obožujejo. Abraham je vsekakor odgovor na mnoga vprašanja trenutne ravni človeške zavesti, a med množico, ki sliši enake besede, teh besed ne razumejo vsi enako in ne ustvarjajo enako uspešno.

Se sliši preveč relativno? Morda res, a morate priznati, da je to, kar je za nekoga presladko, za drugega sladko ravno prav, za tretjega pa premalo. Tisto, kar je najpomembnejše, je, da »sladkate« svoje misli toliko, da bodo slastne vam, ter pustite drugim ljudem, da jih sladkajo po lastnem okusu. Hm,… dober opis Abrahamove »umetnosti dopuščanja«.

Sprejemanje raznolikosti je ključno za uspešno zavestno ustvarjanje, saj se včasih celo zavestni ustvarjalci ujamejo v zanko, ko od drugih pričakujejo, naj zavestno ustvarjajo enako. Kot bi ptica pričakovala od drugih ptic naj letijo enako, pri tem pa pozabila, da se iz enakega letenja sama ne bo naučila nič novega. Zato uživajte v svojem letu in bodite odprti za akrobatske polete in nove višave! Bodite miselno prožni, naj vam domišljija pokaže, kako svobodni ste v resnici!

Bogata raznolikost vibracij, pogledov in načinov življenja je odlika tega okolja, zaradi katere je mogoče vse. In ko razumete »vrednost različnih mnenj«, kot pravijo Abraham, »žanjete ogromne koristi prav vsakega odnosa.«

Zavedajte se vrednosti raznolikosti in svojih izkušenj ter ne skušajte biti, temveč preprosto bodite, dihajte, razmišljajte, hodite in se obnašajte tako, kot oseba, katera v želeni resničnosti ste. Najdite pozitivno plat truda, ki vam bo pomagala osredotočiti se tako, kot ste se imeli namen osredotočati preden ste se rodili: strastno in lahkotno. Ne bojte se moči tega, kar ste. Zaupajte si. Zaupajte silni moči reke življenja, ki poživlja in prenavlja telo, um, duha, in vse, kamor se zliva!