Ta članek je odgovor na spodnje vprašanje o podzavesti:
»Nataša, menda je naša podzavest veliko močnejša od zavesti, zato navadno delujemo iz prvega in zato velikokrat ne pridejo do izraza naša zavestna hotenja. Rane, ki jih nismo ozdravili ipd. pa hočejo na plano. Zanima me ta aspekt. Na zavestni ravni si seveda dopuščam želeno, a kaj ko me sabotira podzavest, razumeš? Hvala lepa.«
Zaskrbljenost zaradi neprijetnosti, ki nam jih lahko povzroči naša podzavest, je popolnoma odveč. Vem, da je to velika trditev, toda moj namen je zgolj spomniti ljudi na nekaj, kar je veliko močnejše od tega, čemur pravimo podzavest. To je notranje vodstvo, ki z nami komunicira skozi naše občutke in naša čustva.
Naše notranje vodstvo ni zgolj v našem telesu. Nahaja se tudi povsod okoli nas. Je čista pozitivna energija, neskončna inteligenca Vesolja, ki prežema vse, kar obstaja – torej tudi našo »podzavest«, če kaj takšnega obstaja, saj je podzavest predvsem izraz, ki se nanaša na nezavedno, nezavestno ravnanje ali ravnanje na nižjih ravneh človekove zavesti. Čista pozitivna energija, pa je energija, ki je skupna meni in tebi in vsemu, kar obstaja. Vsak od nas je ta čista pozitivna ali Izvorna energija in ne to, kar se mu je v življenju zgodilo!
Če ta čista pozitivna energija, ki je neskončno inteligentna, prežema vse, torej hkrati deluje povsod in se zaveda vsega, kar je. Brez izjem. Kako bi sicer bila neskončno inteligentna? Natanko se zaveda vsake najmanjše podrobnosti, ki se nam je kdaj pripetila, in to s takšno natančnostjo, da bi lahko pred našimi očmi odvrtela film nekega dogodka od začetka do konca. Toda ta film nima nalepke. Ni ne komedija ne triler ali srhljivka ne akcija ne romantični film. Je, kar je. Vsakič, ko se dvigne naša vibracija, vidimo ta isti dogodek s širšega zornega kota. Z drugimi besedami, bolj zavestni ko postajamo, širše postaja naše razumevanje nekega preteklega dogodka, manj se obremenjujemo zaradi njega in svobodnejši se počutimo. Lahko vidite, da tu sploh ne gre za »podzavest« ali stvari, ki naj bi se skrivale v naši podzavesti in nas ovirale na poti?
Pogled na karkoli je odvisen od naše vibracijske frekvence v tem hipu ali od naše ravni zavesti. Zaskrbljenost zaradi česarkoli vzbuja neprijeten občutek in omejuje pretok Izvorne energije skozi naše Bitje, zato imamo v trenutku zaskrbljenosti lahko le omejen dostop do tega, kar si želimo. Če bi ljudje resnično razumeli obnašanje energije, bi razumeli, da jim zaskrbljenost ne koristi, ker je med nižjimi vibracijskimi frekvencami. Po domače povedano, vzbuja neprijetne občutke. Seveda je lahko tudi koristna, ker nam pomaga pozornost nameniti temu, kar si želimo – to velja za vsa neprijetna čustva. Pravzaprav nam vsako neprijetno čustvo ali neprijetni občutek sporoča, da je čas, da pozornost namenimo temu, kar si želimo ali nečemu, kar bo v nas vzbujalo prijetne občutke. Kajti, dokler ne poskrbimo za prijetno počutje, dobesedno omejujemo tok tega, kar v resnici smo – in zato težje ustvarjamo želeno.
Brskanje po preteklosti je potemtakem smiselno le takrat, ko v nas vzbuja prijetne občutke. Postopoma nas pripelje do širšega razumevanja, da nam ni treba zapravljati časa z zastarelimi, počasnimi tehnikami – ker imamo najboljšo bližnjico, svoje notranje vodstvo – že v sebi! To notranjo navigacijo, ki nam skozi prijetne občutke sporoča, da smo na pravi poti.
Ko enkrat razumemo jezik notranjega vodstva, se nam skrb zaradi podzavesti zdi nesmiselna. Zakaj? Ko imamo neko željo, se preprosto vedno počutimo neprijetno, ko razmišljamo in ravnamo V NASPROTJU s tem, kar si želimo. Pika. In ko razmišljamo, čutimo in ravnamo V SKLADU s tem, kar si želimo, se počutimo dobro. To je to. Preprosto treba si je dovoliti iti v smeri tega, kar vzbuja naše največje veselje. In ker vsakdo zase ve, kaj je prijetno kaj pa neprijetno zanj, z vsakim od nas ŽE direktno komunicira neskončno inteligentna sila Vesolja. Kakšno mesto ima tu potem naša podzavest, če se ta sila, ki se nam razodeva od znotraj kot naše notranje vodstvo, zaveda popolnoma vsega o nas in nas vedno vodi le k želenemu – ne pa k neželenemu? Nimam odgovora za to. Visoko zavestna bitja izraza »podzavest« morda sploh ne uporabljajo, ker navsezadnje pomeni le delovanje iz nižje zavesti, lahko pa rečem, da se to, čemur pravimo podzavest, ne more niti primerjati z jasnostjo notranjega vodstva, ki je na voljo vsak trenutek.
Ne sabotira nas torej naša podzavest, temveč smo mi tisti, ki razmišljamo površno in nismo pozorni na občutke, ki jih vzbujajo naše misli. Če neka misel vzbuja neprijeten občutek ali neprijetno čustvo, nam preprosto ni treba v tisto smer. Kako daleč bomo rinili skozi zid … je resnično odvisno le od nas – toda vsaka izkušnja je ok in čudovita sama po sebi, saj z njo le rastemo in spoznavamo svojo lastno naravo. Če smo pripravljeni slediti tej čisti pozitivni energiji, ki nas vodi od znotraj k temu, kar nas najbolj veseli, slej ko prej spoznamo, da je veselje normalno, to, kar v resnici smo – in neizogibno!
Deli na:



No Comment